Predelana živila imajo pogosto negativen prizvok, predvsem v povezavi s porastom debelosti, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni tipa II. Toda ali res drži, so vsa predelana živila slaba? Jih poznamo? Kako prepoznati tista, ki se jim moramo izogibati in na drugi strani tista, ki lahko najdejo mesto v naši vsakodnevni prehrani?
Predelana živila so lahko povsem običajna živila kot so sir, kruh, testenine, sir, kisle kumarice, kava, pomarančni sok, itn. Med predelana živila namreč razvrščamo vsa živila, ki so bila predelana z različnimi postopki in spremenjena glede na izvorno obliko. Lahko so izdelana iz več sestavin, ki so potrebne za njihovo izdelavo ali ki jim dajejo posebne značilnosti. Prav zaradi slednjega predelana živila pogosto obravnavamo kot manj zdrava, vendar to ni popolnoma enoznačno, pomembno vlogo pri tem ima namreč stopnja in način predelave ter od vrsta in količina dodanih sestavin. V splošnem pa v skladu s priporočili o mešani in raznoliki uravnoteženi prehrani velja, da je priporočljivo v dnevno prehrano vključevati čim več nepredelanih in kar najmanj predelanih živil.
Zakaj se prekomerno uživanje predelanih živil odsvetuje?
Visoko predelana živila, so pogosto energijsko gosta in hranilno revna živila, kar pomeni, da imajo nizko vsebnost zdravju koristnih hranil kot so vitamini, minerali in prehranske vlaknine, hkrati pa so bogata z maščobami, sladkorjem in soljo ter imajo zato visoko energijsko vrednost na enoto živila. Prepozna se jih tudi po tem, da so spremenjena v tolikšni meri, da je težko prepoznati njihove osnovne sestavine (na primer: velika razlika je med kuhanim korenjem in krekerji z okusom korenja).
Z uživanjem visoko predelanih živil lahko v kratkem času zaužijemo veliko količino energije, ne da bi se tega zavedali. To je predvsem značilno za različne sladke pijače, prigrizke in sladkarije, ki jih lahko hitro zaužijemo preveč, sploh, če po njih posegamo v okolju, kjer smo manj pozorni na količino zaužite hrane (pred televizijo, ob delu, med vožnjo, …). Nimajo nasitne vrednosti, zato smo po zaužitju take hrane hitro spet lačni, zaradi svoje sestave pa presnovo močno obremenimo z nepotrebnimi hranili. Posledice so lahko podhranjenosti zaradi pomanjkanja nujno potrebnih snovi in debelost zaradi presežka energijskih hranil. Visoko predelana živila so pogosto priročna, dostopna, izrazitega okusa, imajo dolg rok trajanja in za njihovo pripravo ne potrebujemo veliko časa (npr. gotove jedi, ki jih le pogrejemo). Privlačne teksture, okusi, barvita embalaža ter agresivno trženje, pa jo naredijo še bolj zaželeno, še posebej pri otrocih.
Kaj lahko storimo sami?
Najboljši nasvet kako se izogniti visoko predelanim živilom je, da si čim več obrokov pripravljate sami iz osnovnih živil, saj imate tako najboljši nadzor nad tem katere sestavine boste uporabili ter na kakšen način boste pripravili hrano. Prva izbira naj bodo minimalno predelana živila ter sveže pripravljene jedi in obroki. Priporočeno je, da dajete prednost sveže pripravljenim jedem (obare, juhe, solate…) pred izdelki, ki ne potrebujejo kulinarične priprave (instant juhe, vnaprej pripravljene jedi, ki jih je potrebno pred zaužitjem zgolj pogreti, …). Pri prehranjevanju izven doma bodite pozorni na uporabljene sestavine, izbirajte in povprašajte ponudnike. Kadar to ni mogoče, skušajte izbirati čim bolj zdrave jedi ter bodite pozorni na njihov način priprave.
